INTERVJU Z DIREKTORJEM PODJETJA MATJAŽ, PRIMOŽEM OSETOM: “V težkih trenutkih v življenju ima človek na voljo le dve smeri – ena ga spravi v depresijo, druga pa ga povzdigne v zmagovalca.”

Podjetje Matjaž d. o. o je vodilno podjetje v Sloveniji na področju prodaje garažnih, vhodnih, industrijskih in drugih vrat. Njihov slogan “Ustvarjamo pozdrave” v podjetju predstavlja dnevno vodilo, ki se ga držijo vsi zaposleni. Na čelu z direktorjem Primožem Osetom, ki podjetje vodi že deset let. V tem času se je uspešnost podjetja kontinuirano iz leta v leto večala in slej kot prej se je tudi nam porodilo vprašanje, kaj botruje takšnim uspehom. Pred začetkom intervjuja smo uspeli izvedeti, da je Primož Oset navdušen športnik že od malega in da šport tudi danes predstavlja pomembno vlogo v njegovem življenju. Zato smo se z njim pogovarjali o pomembnosti športnih vrlin v poslu – v odgovorih je Primož razkril svojo življensko pot do uspeha – s pomočjo športa!

Da se za začetek vrneva v vašo mladost … Kdaj ste pričeli zaznavati sebe kot potencialno uspešno osebnost? In na kakšen način ste to potem dosegli?

Primož: V petem razredu osnovne šole sem pričel igrati nogomet. Takrat sem po igri in motoriki izstopal od vrstnikov in kaj kmalu sem začel igrati v starejši ligi. Kot petošolci smo na šolskem tekmovanju premagali tudi šestošolce, kar je bilo za nas še posebej vznemirljivo. Skozi leta sem se razvijal v multifunkcijskega športnika – pričel sem igrati tenis, namizni tenis, nogomet, košarko. V vsakem športu sem strmel k zmagi in perfekciji, tako sem v osmem razredu postal regijski prvak v namiznem tenisu, s sošolci smo postali občinski prvaki v košarki in na koncu leta postal tudi športnik šole. Športu se lahko zahvalim za samozavest in zaupanje, ki sem si ga tako pridobil. Druga strast iz otroških dni pa je igranje kitare, ki mi je prav tako pomagala, da sem še danes vztrajen človek. V srednji šoli sem šport nekoliko zanemaril, saj v njem nisem našel več izzivov. Kot najstnik sem doživel tudi hudo prometno nesrečo, v kateri je umrl moj prijatelj in le po sreči sem preživel. V naslednjem letu sem prav tako izgubil teto, ki me je vedno izredno podpirala na moji športni poti, umrli sta mi obe babici in dedek, oče je doživel možgansko kap. V takšnih trenutkih ima človek na voljo le dve smeri – ena ga spravi v depresijo, druga pa ga povzdigne v zmagovalca. In takrat me je šport ponovno prevzel, še posebej borilne veščine, ki so me naučile poleg meditacije še spoštovanja – do prednikov, nasprotnikov, poražencev …

Katerim vrednotam/prelomnicam v življenju se lahko zahvalite, za dosego takšnih poslovnih uspehov?

Primož: Najprej se lahko zahvalim staršem, ki nista odobravala mojega športa. Mama je učiteljica, oče pa je delal na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo in je vedno želel, da se doma dela. Imeli smo vikend na Brnici, nekaj njiv in delo je bila osrednja vrednota. Mama kot učiteljica me je silila h knjigam, oče pa k delu. In za to, da sem lahko treniral sem moral postoriti še marsikatero dodatno obveznost. Ampak brez tega si ne predstavljam, da bi danes bil tako vztrajen in delaven, kot sem. Vse skupaj pa me je naučilo navade, da kar delam, delam odlično – in tega se seveda poslužujem tudi danes. Moram še omeniti starejšega brata Boštjana, ki pa me je podpiral in pomagal pri športni poti in mi omogočal, da sem lahko treniral različne športe.

Ste zagovornik športa v otrokovi mladosti?  

Primož: Žal še nimam otrok, vendar če bi jih imel, bi jih nedvomno spodbujal k športni dejavnosti. Mislim, da do 18. leta starosti človek pridobi največ kondicije, poleg tega te šport utrdi in vzpostaviš se lahko kot samozavestna, disciplinirana in spoštovanja vredna oseba. To trdim zato, ker te športna dejavnost odvrača od alkohola, cigaret in ostalih neprimernih dejavnosti, ki te na poti do uspeha le ovirajo.

Tudi profesionalnega športa?

Primož: Tako kot v poslu, tudi v športu na žalost velja sistem piramide. V “špici” najboljših je zelo malo ljudi – tako podjetnikov, kot tudi športnikov. Vsi pa pozabljamo na tiste športnike, ki so lahko bili izjemno talentirani, vendar so zaradi spleta nesrečnih okoliščin (npr. poškodb) propadli in se kar naenkrat znašli na dnu. Danes pa je žal tudi tako, da brez finančnih sredstev ne gre – še posebej ne v športu. Sam sem profesionalec v poslu, vedno stremim k višku te piramide, se pa tudi zelo dobro zavedam nevarnosti, ki na tej poti so in posledice so tako v poslu, kot v športu podobne.

Športni dosežki se kažejo kot ena izmed osrednjih nacionalnih vrednot, ki nas povezujejo v skupnost in nam dajejo občutek pripadnosti in prepoznavnosti v svetu. K slednjemu v veliki meri prispevajo tudi podjetja, kot je Matjaž d.o.o. Kako kot navdušen športnik gledate na slovenski šport in razmere v katerih deluje?

Primož: Na slovenski šport gledam s ponosom. V Sloveniji nas je dva milijona, rezultati pa so na vseh področjih vrhunski! Smo nekaj posebnega in tudi poslovni partnerji iz tujine nam to priznavajo. Žalostno je le to, da danes nismo več zadovoljni s petim, desetim ali petnajstim mestom na svetu. Na svetu! Že drugo mesto je za nas skorajšnji neuspeh. Vedno je potrebno stremeti k najvišjim mestom, a je potrebno spoštovati vse uspehe naših športnikov, še posebej če se poglobimo v kakšnih razmerah trenirajo (dvorane, pripomočki, fizioterapija …) v primerjavi s svetovnimi velesilami.

Tudi sami ste velik podpornik športnikov, različnih klubov in društev. Kaj je botrovalo odločitvi, da pomagate?

Primož: Kot športnik vem, kako pomembna so finančna sredstva za delovanje kluba ali posameznika. Brez denarja ni dobrih dosežkov, saj brez financ ni priprav, športnih rekvizitov itd., ki so osnova za dober in kvaliteten trening. Zavedati se moramo, da prav tako kot v podjetju, je tudi v ekipi izjemno pomemben dober, izkušen in strokoven trener, ki pa prav tako ni zastonj. V podjetju Matjaž d. o. o. smo se odločili, da finančno pomagamo lokalnim športnim društvom in klubom. Skušamo z majhnimi zneski pomagati večim klubom. Pomemben je seveda tudi podmladek, saj je to osnova za razvoj kluba in za prihodnost športa nasploh, zato se pri odločitvi komu namenimo koliko odločimo z ozirom na klub kot celoto.

Nezanemarljivo je dejstvo, da vse več podjetnikov svetovnega kova, kot je npr. Mark Zuckerberg, izpostavlja redno športno aktivnost kot eno izmed osrednjih lastnosti, ki omogočajo konstanten in kontinuiran uspeh. Ste sami podobnega mnenja?

Primož: Se 100% strinjam. Meni je v življenju šport dal ogromno. Pridobil sem pomembne lastnosti kot so vztrajnost, samozavest, tekmovalnost, spoštljivost, prenašanje porazov in treniranje za uspeh. Če hočeš postati dober športnik ni bližnjic in tako je tudi v poštenem poslovnem svetu. Športna aktivnost pomaga tudi podjetniku na osebni ravni – šport te namreč nabije s pozitivno energijo. Tako si lahko vedno popolnoma pri stvari, ki jo delaš in ohranjaš zdrav življenski slog, saj le zdrav lahko uspešno delaš v podjetju.

Za katere uspehe v vaši karieri je komplementarno zaslužen tudi šport?

Primož: Za veliko – vsa moja miselnost izhaja iz športa. Seveda je pomembna šola, kasneje fakulteta, kjer pridobivaš splošno in strokovno znanje. Izjemno pomembna je tudi vzgoja, da se naučiš delavnosti, praktičnih spretnosti, spoštovanja do dela itd. A vse te vrline je pri meni znatno nadgradil šport, ki mi je dal vse lastnosti, navedene v prejšnjem odgovoru.

V tujini so redni teambuildingi na temo športa ali skupna jutranja telovadba nekaj vsakdanjega, saj je dokazano, da to spodbuja kolektivistični duh in omogoča višjo storilnost zaposlenih. Ste kdaj razmišljali o tem, kot potencialni strategiji za izboljšanje zmogljivosti podjetja?

Primož: Da, sem. Veliko sem v tujini, tudi izven Evrope in lahko povem, da sem presenečen, kako različne kulture poskrbijo za jutranjo vadbo. Pred delom tečejo, izvajajo tai chi, jogo, igrajo tenis, plavajo, ali pa se le združijo na jutranjem sprehodu na katerem izvedejo še nekaj gibalnih vaj za kvaliteten začetek dneva. Počasi se to prenaša tudi v Slovenijo, a žal še v našem podjetju tega nismo preizkusili. Mi pa to nedvomno predstavlja izziv za prihodnost!

Predvsem v Ameriki mnoge korporacije svojo oglaševalsko strategijo temeljijo na športnih obrazih, ki predstavljajo njihove produkte. V Sloveniji se zdi, da kljub neverjetnim uspehom naših športnikov tovrstna strategija ni nikakor primarna izbira podjetij. Menite, da se tukaj izgublja potencial za obojestranski zaslužek?

Primož: Žal smo pri teh odločitvah odvisni od nemškega koncerna Hörmann, ki ga zastopamo in, ki nam kroji tudi določen del marketinške strategije. Hörmann je pred leti imel za športni obraz večkratnega svetovnega prvaka formule ena Michaela Schumacherja. Vsi vemo kako tragična je sedaj njegova zgodba. Športna zgodba posameznika je po mojem mnenju dvorezen meč – lahko je zgodba o uspehu, a v vrhunskem športu je le eno dejanje dovolj, da zvezdnik postane hitro negativna osebnost. Vprašanje je sedaj, kje je v tem primeru potencialni zaslužek?

Špela Terglav