Kako se lotiti izgradnje spletnega mesta?

Izgradnja spletne strani je enostavna. Razvoj spletne strani, ki je prijetna za oko in vsebuje najnovejšo tehnologijo, tudi ni težaven. Zelo zapleten proces pa je ustvariti spletno stran, ki prinaša prave poslovne prednosti (Swinfen Green, 2000, str. 65).

»Minimum viable product« (v nadaljevanju MVP) je jedrnat povzetek najmanjše možne množice prednosti, ki delujejo kot samostojen izdelek in rešujejo osrednji problem ter dokazujejo vrednost izdelka. MVP je taktika za minimaliziranje porabljenih delovnih ur in obenem taktika, ki v najkrajšem času o izdelku ozavesti največji krog potencialnih kupcev (Blank & Dorf, 2012, str. 80).           

Koncept uporabnosti je vedno razdeljen na oblikovalski in aplikativni del. Izbor primerne aplikacije temelji na dejstvu, da je mogoče aplikativni del enostavno opremiti s sodobnim dizajnom in mu dodati uporabno vrednost. Težava, ki se pojavlja, je, da so aplikacije ustvarili inženirji, ki nimajo zadostnega stika z uporabniško izkušnjo. Pristop, ki smo mu sledili, je (angl. used centred design« (USD), ki govori o tem, kako oblikovati produkt, da je smiseln tudi za tiste ljudi, ki niso inženirji (Swinfen Green, 2000, str. 67).

Pomemben dejavnik za uspeh je vedenje, da so preproste rešitve pogosto poceni. Večina usposobljenih oglaševalcev in inženirjev neprestano išče nove poti nakupa. Takoj ko je novi pristop razumljen, se pričnejo aktivnosti za povezavo z vsemi obstoječimi kanali oglaševanja. Ker se pojavlja vedno več možnosti za nakup na spletu in možnosti za enostavnejše primerjave, je treba ustvarjati razlikovalno prednost v trenutku ustvarjanja nove poti nakupa (Swinfen Green, 2000, str. 154).

E-trgovine so na voljo kot predpripravljene grafične predloge, ki jih je možno v omejenem obsegu modificirati in ponujajo standardni set funkcionalnosti. Eden od ponudnikov je Freemerchant.com, ki nudi celovite rešitve za spletno poslovanje po posameznih področjih uporabe. Bigstep.com ponuja izdelavo spletne trgovine po korakih, medtem ko Entrabase.com in Tripod ponujata enostavno orodje za izdelavo spletnih trgovin. Odprtokodno programsko opremo je razvila skupina programerjev in oblikovalcev in je na voljo za prosto uporabo in modifikacijo. Prednost uporabe teh orodij je, da dobiš zahtevano, popolnoma prilagojeno in edinstveno e-trgovino. Slabost pa je, da je ta razvoj zamuden, zato je smiselno prej izvesti testiranje na blogih (Laudon & Traver, 2009, str. 226).

Načrtovanje in izgradnja funkcionalnosti spletnega mesta

Sistemska arhitektura v doseganju določene funkcionalnosti odraža združitev programske in strojne opreme ter nalog, ki so potrebne v okviru danega informacijskega sistema. Razvoj e-prodaje zahteva vse več funkcionalnosti za dosledno prilagajanje potrebam vse bolj zahtevnih kupcev (Laudon & Traver, 2009, str. 215).

Preprost pristop ustvarjanja uporabnosti v spletnem mestu temelji na treh vprašanjih (Swinfen Green, 2000, str. 68):

>> Koga želimo doseči?
>> Kaj jim želimo predstaviti?
>> Kaj si želimo od teh posameznikov, ki smo jih dosegli in jim predstavili produkt?

Spletni trgovci so usmerjena spletna podjetja, ki generirajo večino prometa preko spletne prodaje. Spletni trgovci se soočajo z nadpovprečnimi strateškimi izzivi. Prisiljeni so graditi poslovno zgodbo in blagovno znamko od začetka, zelo hitro ter po drugačni poti kot večina konkurentov. Ker so ta podjetja usmerjena zgolj na splet, ne financirajo izgradnje fizičnih trgovin, temveč zgolj izgradnjo spletne strani in blagovno znamko. Stroški pridobitve novih kupcev na spletu so visoki, krivulja učenja pa se zelo počasi vzpenja. Težave, kot so majhna razlika v ceni izdelkov in financiranje zalog, pa postavljajo spletne trgovce na življenjsko preizkušnjo. Zato so spletni trgovci primorani biti visoko učinkoviti pri doseganju ciljev in zaslužka ter hitro graditi blagovno znamko, da lahko sproti pridobivajo nove stranke, ki pokrivajo njihove stroške obstoja. Spletni trgovci kot odgovor na situacijo izbirajo strategije nastopa z nizkimi stroški ter se poslovanja poslužujejo na način največjega izkoristka operacij v najhitrejšem času (Laudon & Traver, 2009, str. 572).

Tisti spletni trgovci, ki se lotijo nišne strategije in želijo biti uspešni, morajo jasno identificirati strategijo vstopa na trg in potrebe trga ter kontrolirati stroške ob dovolj široki ponudbi (Laudon & Traver, 2009, str. 81).

Poslovni model predstavlja sklop načrtovanih aktivnosti, ki ustvarjajo poslovni in finančni uspeh na trgu. Poslovni model ni vedno enak kot poslovna strategija, čeprav je v določenih primerih zelo blizu, vendar poslovni model upošteva tudi okolje, v katerem se strategija izvaja. Poslovni načrt je dokument, ki opisuje poslovni model ter konkurenčno okolje. E-prodajni poslovni model kot vzvod navaja edinstvene značilnosti interneta in svetovnega spleta nasploh (Laudon & Traver, 2009, str. 66).

Prednosti in slabosti odprtokodnih rešitev

»Odprtokodna programska oprema je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna in jo je mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja.« (Vse o odprti kodi, 2013).

Za odprto kodo ne velja, da mora ta biti vedno brezplačna. Če je odprta koda dostopna na spletu in ni dodatno predelana, ne odraža dodatne vrednosti za kupca, saj jo ta lahko dobi brezplačno. Če je koda predelana, pa jo lahko predelovalec proda po ceni, ki odraža vrednost vložka spremembe. Če je cena za predelavo previsoka, se kupec lahko odloči, da brezplačni izvirnik spremeni sam.

A kljub temu da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse, kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila obnašanja, zapisana v različnih licencah.

Vse licence imajo skupni imenovalec oziroma osnovna skupna pravila, ki so (Vse o odprti kodi, 2013):

1. odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu;
2. izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni in izvorni obliki
3. licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode;
4. kljub temu da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij);
5. licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine;
6. licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja;
7. distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev;
8. licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo;
9. licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme;
10. licenca mora biti tehnološko nevtralna.

Prednosti uporabe odprte kode (Benefits of Using Open Source Software, 2013)

>> Zanesljivost, ki zagotavlja hitre popravke napak ter preprečuje izpade delovanja.
>> Fleksibilnost, ki vsakomur omogoča, da si kodo prilagodi na potrebe delovanja in dizajna
>> Stroški investicije v programsko opremo so nični oziroma nižji v primeru predelave kode kot v primeru odločitve za specifični program po naročilu.
>> Odprta koda povečuje zaupanje in komunikacijo med izdajatelji in uporabniki, kar olajša in pospeši razvoj.
>> Odprtokodno programiranje ustvarja spodbudno okolje za izobraževanje z objavo rešitev na forumih ter objavo video vodičev za programiranje.

Slabosti uporabe odprte kode (Benefits of Using Open Source Software, 2013)

>> Veliko nedokončanih izdelkov ali delovnih verzij, ki ne dosežejo trga.
>> Nepovezljivost programske opreme z operacijskimi sistemi.
>> Slaba podpora (jezikovna podpora, pomoč).
>> Največkrat težak začetek projekta, saj zahtevajo ti projekti veliko resursov.

Sprotno projektno učenje

Učenje je hladno udobje za tiste, ki se podajajo v podjetništvo v neznano, in za investitorje, ki alocirajo denar, čas in energijo v podjetniške time. Naučiti se moramo, kateri gradniki naše strategije delujejo, da lahko realiziramo našo vizijo. Naučiti se moramo, česa si kupci resnično želijo, ne pa kaj mi mislimo, da si kupci želijo. Neprestano moramo odkrivati, ali smo na pravi poti, ki bo vodila k rasti trajnostnega poslovanja (Ries, 2011, str. 38).

Koncept projektnega učenja temelji na strategijah, ki so podprte z dokazi. Projektno učenje združuje skupino, da deluje predano in dosledno s procesom dela v projektni skupini in aktivno išče novo znanje, iz katerega ta skupina zbira ustrezne informacije, jih analizira in uporabi (What Makes Project-Based Learning a Success?, 2012).

Validacijsko učenje je rigorozna metoda, ki ne pomeni učenja na podlagi znanih dejstev, temveč je to postopek empiričnega dokazovanja, da je ekipa odkrila pomembne resnice o delovanju danes in možnostih za prihodnje poslovanje. Validacijsko učenje je konkretnejše, natančnejše in hitrejše kot tržne napovedi oziroma klasično podjetniško načrtovanje (Ries, 2011, str. 38).

Merjenje je pomemben sestavni del prodaje. Ni pomembno, koliko laži je med podjetjem in kupcem, saj kupci na koncu dneva razmišljajo, se odločajo in kupujejo posamezno. Njihovo vedenje je merljivo in spremenljivo. Tudi ko se vrši prodaja večjim institucijam, se moramo zavedati, da so storitve namenjene posameznikom (Ries, 2011, str. 88).

Startup je podjetje, ki je ustanovljeno z namenom, da ustvari ponovljiv in razširljiv poslovni model. Je katalizator, ki ideje preoblikuje v izdelke. Ko kupec uporablja te izdelke, oblikuje povratne informacije in podatke, ki služijo razvoju in boljši prodaji, če so dovolj hitro in pravilno uporabljeni. Splet je ta proces še pospešil, saj lahko povratne informacije, pridobljene danes, s pridom takoj uporabimo in izboljšamo prodajne rezultate. Mehanizem, ki zagotavlja uspeh, je validacijsko učenje v kombinaciji z natančnim merjenjem in odzivnim razvojem.